Ol neon lait, em i wanpela nem we i luk olsem wanpela poet, em i ol lait sos we i save givim lait long rot bilong ol 'inert gas'. Neon (Ne) we i save kamap planti taim em i neon (Ne), na nem bilong en i kam long en, tasol ol i ken wokim ol neon lait long planti kain kain inert gas.
Histri bilong ol neon lait i stat long pinis bilong 19 senseri, we wanpela kemis bilong Frans, Georges Claude, i bin kamapim. Pastaim, ol i save yusim planti long ol 'commercial billboard' na ol 'urban landscapes' bikos ol i ken soim ol rait na piksa wantaim bikpela lait na kala. Nau yet, ol neon lait i no wanpela bikpela samting bilong art na disain tasol ol i save yusim tu long kain kain taim, olsem ol pilai long stej, ol bilas, na ol edvetaismen bilong ol bisnis.
Orait, bilong wanem ol neon lait i save givim kain kain kala bilong lait? Dispela em bikos ol i ken yusim ol kain kain 'inert gas' na 'fluorescent coating'. Taim wanpela lektrik karent i go insait long ges long neon lait, ol ges molekiul i save kirap na kamapim lait. Ol narapela narapela ges i save kamapim ol narapela narapela kala. Olsem, neon (Ne) i save givim retpela lait, argon (Ar) i save givim blupela lait, helium (He) i save givim yelopela lait, na miks bilong argon na neon i save givim orens lait. Na tu, ol neon lait inap long kamapim ol kain kain kala sapos ol i yusim ol kain kain 'fluorescent coating'. Ol i save putim 'fluorescent coating' long insait wol o ausait bilong neon lait; taim lait i go insait long 'coating', em i save kamap na i go nabaut, na dispela i soim ol narapela narapela kala.
Olsem na, ol neon lait inap long kisim kain kain kala long rot bilong makim ol kain kain ges na 'fluorescent coating', na dispela i as na ol neon lait i save kamapim kain kain kala. Maski ol i yusim long lait bilong ples, lait bilong bilasim haus, o ol presen ol i wokim long laik bilong yu yet, ol neon lait em i wanpela gutpela na kain kain lait sos.





